Zbiranje odpadkov na ekoloških otokih

Z ločenim zbiranjem gospodinjskih odpadkov lahko njihovo količino zmanjšamo za več kot 50%, saj jih je mogoče koristno uporabiti in predelati v ponovno uporabne predmete.

Uporabniki občine Izola imajo možnost odlaganja ločeno zbranih frakcij v namenske zabojnike, ki se nahajajo na urejenih ekoloških otokih oz. zbiralnicah odpadkov.

Zabojniki se glede na vrsto frakcije (odpadka) ločijo po barvi, opremljeni pa so tudi z označevalnimi nalepkami, ki označujejo ustrezno vrsto oz. skupino odpadkov.

Zbiralnice odpadkov - pogoji in smernice ureditve zbiralnice odpadkov

Moder zabojnik z rdečim pokrovom

Zabojnik za zbiranje papirja in kartonske embalaže.

Pomembno

Večje kartonske škatle pred odlaganjem razstavimo in zložimo, da zmanjšamo volumen odpadka, saj bo v nasprotnem primeru zabojnik prehitro poln.

V zabojnik odlagamo:
  • časopise,
  • revije,
  • zvezke,
  • knjige,
  • prospekte,
  • kataloge,
  • pisarniški papir,
  • pisemske ovojnice,
  • ovojni papir,
  • papirnate nakupovalne vrečke,
  • lepenko in ostalo manjšo kartonsko embalažo.
V zabojnik ne odlagamo:
  • zamaščenega oz. umazanega papirja,
  • povoščenega in plastificiranega papirja,
  • higienskega papirja (papirnatih brisač, robčkov),
  • tetrapak embalaže,
  • embalažne vreče lepil, cementa, apna in krmil
  • tapet,
  • celofana,
  • z nevarnimi odpadki onesnažene embalaže (embalaže strupov, škropiv) ter
  • platnic rokovnikov in zvezkov iz umetnih mas.

Moder zabojnik z rumenim pokrovom

Zabojnik za zbiranje plastične, kovinske in sestavljene embalaže.

Pomembno

S pojmom embalaža so mišljeni izdelki iz različnih materialov, namenjeni temu, da vsebino, npr. surovino ali izdelek, obdajajo ali držijo skupaj zaradi hranjenja in zaščite, rokovanja z njim oz. transporta.

Embalažo pred odlaganjem v zabojnik izpraznimo in zložimo ali stisnemo, da zmanjšamo njeno prostornino.

V zabojnik odlagamo:
  • plastenke pijač in živil, čistil, pralnih sredstev, detergentov ipd.,
  • embalažo iz sestavljenih materialov – npr. tetrapak embalaža mleka,
  • embalažo sokov, omak ipd.,
  • plastične vrečke,
  • razne folije za embaliranje živil,
  • plastično embalažo živil (npr. posodice skute, namazov…),
  • plastične mrežice (npr. sadja, zelenjave, salam…),
  • pločevinke pijač in živil, konzerve,
  • tube – kovinske in plastične (npr. majonez, paštet, zobnih past..),
  • alu pokrovčke jogurtov, paštet ipd.,
  • aluminijaste folije,
  • stično ovojnino zdravil.
V zabojnik ne odlagamo:
  • pločevink, konzerv in ostale embalaže z vsebino,
  • plastičnih izdelkov, ki niso embalaža (npr. igrače, športni rekviziti),
  • prazne embalaže sprejev, barv, lakov za lase,
    kosovnih plastičnih predmetov (npr. plastične mize, stoli),
  • odpadkov, ki se ločeno zbirajo v ostalih zabojnikih/zbiralnicah,
  • nevarnih odpadkov,
  • kosovnih odpadkov.

Moder zabojnik z belim pokrovom

Zabojnik za zbiranje steklene embalaže.

Pomembno

Stekleno embalažo moramo pred odlaganjem v zabojnik popolnoma izprazniti, ter odstraniti pokrovčke ali zamaške. Le – te odložimo v zabojnik za mešano embalažo.

V zabojnik odlagamo:
  • steklenice,
  • čisto stekleno embalažo kozmetičnih izdelkov in zdravil,
  • kozarce za vlaganje,
  • steklene posode, vaze ipd.
V zabojnik ne odlagamo:
  • okenskega, avtomobilskega in drugega ravnega stekla,
  • ogledal, kristalnega in ekranskega stekla,
    stekla svetil,
  • žarnic in sijalk,
  • pleksi stekla, karbonskega stekla in drugih vrst stekla iz umetnih mas,
  • izdelkov iz porcelana in keramike.

Rjav zabojnik

Zabojnik za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov.

Kaj so biološko razgradljivi kuhinjski odpadki?

Biološko razgradljivi kuhinjski odpadki nastajajo v gospodinjstvu, v kuhinjah in pri razdeljevanju hrane zaradi izvajanja živilske dejavnosti. Med te odpadke sodi tudi zeleni vrtni odpad v manjših količinah.

Pomembno

Bioloških odpadkov nikoli ne odlagamo v plastičnih vrečkah, temveč v papirnatih ali biorazgradljivih vrečkah.

Biorazgradljive vrečke lahko uporabniki brezplačno prejmejo na blagajni Komunale Izola, ob plačilu položnice za storitev ravnanja s komunalnimi odpadki.

Najboljša alternativa odlaganju biološko razgradljivih odpadkov v zabojnik, je lastno (hišno) kompostiranje. Slednje vpliva tudi na znižanje stroška za storitve ravnanja z biološkimi odpadki.

V zabojnik odlagamo:
Kuhinjske odpadke, zlasti:
  • zelenjavne in sadne odpadke vseh vrst,
  • jajčne lupine,
  • kavne usedline,
  • filter vrečke,
  • pokvarjene prehrambene izdelke,
  • kuhane ostanke hrane,
  • papirnate robčke,
  • brisače in papirnate vrečke.
Zeleni vrtni odpad (v manjših količinah), zlasti:
  • odpadno (drobno) vejevje,
  • travo,
  • listje,
  • neuporabno zemljo lončnic,
  • rože,
  • plevel,
  • gnilo sadje,
  • steljo malih rastlinojedih živali,
  • lesni pepel.
V zabojnik ne odlagamo:

V zabojnik ne odlagamo odpadkov, ki niso primerni za kompostiranje – to so vsi odpadki, ki se v okolju ne razgradijo, poslabšajo kakovost komposta in vsebujejo nevarne snovi, kot so:

  • plastika,
  • steklo,
  • kovine,
  • keramika,
  • kosti,
  • maščobe,
  • ostanki tekstila,
  • vsebina vrečk za sesalce,
  • zdravila,
  • oblanci in žagovina obdelanega lesa,
  • mačji in pasji iztrebki,
  • plenice.

Biološke odpadke se lahko odloži v hišni kompostnik.

V kolikor ga imate in ste ga prijavili Komunali Izola, ste upravičeni do znižanja stroškov za ravnanje z biološkimi odpadki.

Preberi več o lastnem kompostiranju

Postavitev hišnega kompostnika:

Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo lahko dostopen polsenčen ali senčen prostor, ki je zavarovan pred vetrom. Kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Postavi se ga tako, da ne povzroča motenj (npr. smrada) na sosednjih zemljiščih. Ta osnovna pravila so primerna za vse običajne sisteme, tako za odprte (lesene ali žičnate) ali zaprte plastične hišne kompostnike.

Tehnika pravilnega hišnega kompostiranja:

Hišni kompostnik mora imeti neposreden stik s tlemi. Osnovna, spodnja plast zdrobljenih vej poskrbi za dobro zračenje in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomemben zadosten dovod kisika, kar dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) med seboj vedno mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je treba takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali jih rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov, kot so glodalci ali ptiči. V procesu razgradnje, ki poteka pri temperaturi od 50 °C do 60 °C, proizvajajo mikroorganizmi, bakterije in glive, humus in hranilne snovi, za kar potrebujejo zadostno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Ko je hišni kompostnik napolnjen oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom, z odprtinami od 15 do 20 mm, preostanek pa uporabimo kot strukturni material za nadaljnji razkroj.

V kolikor nimate možnosti ali ne želite hišno kompostirati, te odpadke prepustite izvajalcu javne službe v rjavem zabojniku.

Zelen zabojnik

Zabojnik za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov.

Mešani komunalni odpadki so odpadki, ki ostanejo, ko povzročitelj iz snovnega toka komunalnih odpadkov izloči ločene frakcije, kosovne odpadke in nevarne odpadke.

Pomembno

V zabojnik za ostale odpadke odlagamo samo nekoristne odpadke, ki ne sodijo v noben drugi zabojnik.

V zabojnik odlagamo:
  • higienske artikle (vložke, plenice, vatirane palčke, …),
  • vrečke za sesalec,
  • zobne ščetke,
  • umazane vrečke,
  • umazan ovojni papir,
  • onesnažen papir,
  • ohlajen pepel,
  • lepilne trakove,
  • porcelan,
  • tapete.
V zabojnik ne odlagamo:
  • papirja,
  • embalaže,
  • nevarnih in kosovnih odpadkov,
  • zelenega vrtnega odpada,
  • vejevja,
  • biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov,
  • gradbenih in posebnih odpadkov,
  • toplih ogorkov in pepela ter
  • odpadkov v tekočem stanju.

Vse navedene odpadke lahko oddamo kot ločeno frakcijo.