Danes, 16. oktobra, imamo na Svetovni dan hrane priložnost, da se ustavimo in razmislimo o pomenu hrane, naši povezanosti z naravo ter odgovornosti do okolja in sočloveka.
Letošnji svetovni slogan Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) se glasi: »Z roko v roki za boljšo hrano in boljšo prihodnost«, s katerim želijo poudariti pomen globalnega sodelovanja za ustvarjanje trajnostne, dostopne in prehransko varne prihodnosti za vse ljudi.
V času podnebnih sprememb, rasti prebivalstva in naraščajočih količin zavržene hrane je skupno ukrepanje ključno za doseganje cilja – sveta brez lakote in s spoštljivim odnosom do naravnih virov. FAO opozarja na pomen hrane kot temeljne človekove pravice in osnovne življenjske potrebe ter nas hkrati spodbuja k premišljeni in trajnostni porabi, s poudarkom na lokalno in sezonsko pridelani hrani.
Izziv, ki ga lahko rešimo skupaj
Ena največjih težav sodobnega sveta je zavržena hrana. Približno polovica odpadne hrane nastane v gospodinjstvih, velik del pa tudi v trgovinah, gostinstvu in proizvodnji – torej povsod, kjer bi z bolj premišljenim ravnanjem lahko hrano še uporabili ali preusmerili k tistim, ki jo potrebujejo.
Evropska unija si je zato zadala cilj, da bomo do leta 2030 količino odpadne hrane v proizvodnji in predelavi zmanjšali za 10 %, v gospodinjstvih pa kar za 30 %.
Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo v Sloveniji v letu 2024 skupaj zavrgli 168.318 ton hrane, kar pomeni približno 79 kg na prebivalca. Od tega je bilo na prebivalca zavrženih 28 kg še vedno užitne hrane, ki bi jo lahko porabili, če bi z njo ravnali bolj premišljeno.
Kaj lahko storimo v sami?
Komunala Izola že vrsto let spodbuja trajnostno ravnanje z viri in odgovoren odnos do hrane. Vsak od nas lahko prispeva z majhnimi spremembami v vsakdanjem življenju, ki v skupnosti pomenijo veliko.
Preprosti koraki za manj zavržene hrane:
- Načrtujmo obroke in nakupe. Pripravimo nakupovalni seznam in kupimo le tisto, kar res potrebujemo.
- Pravilno shranjujmo. Živila hranimo pri ustrezni temperaturi, če jih ne bomo takoj uporabili, pa jih zamrznimo.
- Ustvarjalno uporabimo ostanke. Iz preostankov kosila ali pozabljenih živil lahko ustvarite novo jed.
Vam pogosto počrnijo banane? Se vam kruh prehitro posuši? Pokukajte v našo Knjižico nasvetov in receptov “Nič več zavržene hrane”, polno uporabnih nasvetov in receptov, s katerimi lahko ostanke spremenite v nove, okusne jedi.
A če se ostankom hrane le ne uspemo izogniti, nikar z njimi v odtok, straniščno školjko ali jašek!
Ostanki sadja, zelenjave in manjše količine obdelane hrane sodijo med biološke odpadke, ki se jih odlaga na kompostnik ali v papirnatih oz. biorazgradljivih vrečkah v namenske rjave zabojnike.
Izkažimo odgovorno ravnanje s hrano v vseh segmentih – pri nakupu, uporabi in odlaganju neuporabnih ostankov.
