31. januar je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila za svetovni dan brez tobaka oziroma cigaret. Namenjen je ozaveščanju o škodljivosti kajenja in spodbujanju opuščanja tobačnih ter nikotinskih izdelkov. Ta »razvada« pa poleg škodljivih učinkov na zdravje negativno vpliva tudi na naravno okolje. Cigaretni ogorki so namreč postali velik ekološki problem.
Ste se kdaj vprašali, kam izgine cigaretni ogorek, ko ga odvržemo na tla? Na prvi pogled se zdi nepomemben, saj je majhen in neopazen. A resnica je, da so cigaretni ogorki najbolj zavržen odpadek na svetu in hkrati eden najbolj škodljivih za naše okolje.
Vsako leto se po svetu pokadi približno 6,5 trilijonov (6,500,000,000,000) cigaret, ocenjuje pa se, da od tega na tleh pristane kar 4,5 trilijona ogorkov. Pogosto jih vidimo ob pločnikih, plažah, ob cestiščih in v parkih, in čeprav so majhni, povzročajo resne in dolgotrajne okoljske težave, ki jih pogosto spregledamo.
Kaj vsebuje cigaretni ogorek?
Filtri cigaret so narejeni iz plastike, imenovane celulozni acetat, ki se v naravi razgrajuje več let. Povprečen cigaretni ogorek tehta približno 0,2 g. Če to pomnožimo z ogromnimi količinami pokajenih cigaret na svetovni ravni, vsako leto v okolje odvržemo kar 1 milijon ton cigaretnih ogorkov.
Med kajenjem vlakna celuloznega acetata absorbirajo koktajl nevarnih in rakotvornih snovi – nikotin, svinec, arzen, kadmij, in še številne druge kemikalije, ki nastanejo pri gorenju tobaka. Te kemikalije se sčasoma sproščajo v tla in vodo ter ogrožajo mikroorganizme, rastline, živali in kakovost vode.
Vpliv na okolje – kje končajo ogorki?
Celulozni acetat se s časom razgradi v mikroplastiko, kar pomeni, da so cigaretni ogorki vsako leto odgovorni za približno 300.000 ton mikroplastike, ki konča v zemlji, rekah in morjih. Plastika ni biorazgradljiva, temveč je podvržena procesu fotorazgradnje – ko je izpostavljena sončni svetlobi, postane krhka in začne razpadati, toda ocenjena doba razgradnje se giblje med 500 in 1000 let.
Med močnim deževjem cigaretne ogorke odnaša v odtoke in meteorne cevi, končajo pa v pristaniščih, rekah, na plažah in v morju. Cigaretni ogorki so druga najpogostejša vrsta mikroplastike za enkratno uporabo na morskem dnu Sredozemlja, zlasti na globinah manj kot 30 m.
En sam ogorek lahko onesnaži do 1000 litrov vode.
Živali, predvsem ptice in morske živali, ogorke zamenjajo za hrano, kar povzroča prebavne težave, zastrupitve in včasih smrt. Nepazljivo odlaganje ogorkov pa je tudi eden glavnih vzrokov za gozdne in travniške požare.
Mikroplastika in snovi, ki se izlužijo v prst in vodo, lahko spremenijo strukturo tal in zmanjšajo zmožnost rastlin, da črpajo hranila in vodo. Semena, ki kalijo v zemlji, onesnaženi s cigaretnimi ogorki, imajo nižjo stopnjo kalitve. Rastline, ki rastejo v taki zemlji, pa pogosto zaostajajo v rasti, imajo manj razvite korenine in so bolj občutljive na stres. Toksini iz ogorkov lahko poškodujejo tudi koristne mikroorganizme, ki skrbijo za razgradnjo organskih snovi in dostopnost hranil.
Odvrženi cigaretni ogorki ne kazijo le podobe mestnih ulic, parkov in plaž, temveč pomenijo neposredno nevarnost za zdravje ljudi in živali. Onesnažena tla in podtalnica niso nekaj, kar bi lahko preprosto očistili – posledice so dolgotrajne.
Kaj lahko naredimo skupaj?
- Cigaretne ogorke vedno odložimo v koš ali pepelnik.
- Če pepelnika ni pri roki, uporabimo prenosni žepni pepelnik.
- Bodimo vzor drugim in opozorimo, da odmetavanje ogorkov ni le neodgovorno, ampak tudi škodljivo.
Vsak ogorek, ki pristane v košu namesto v naravi, je korak k čistejšem, lepšem in varnejšem svetu.
ZANIMIVOSTI
1 milijon ton cigaretnih ogorkov, ki letno pristanejo na tleh, tehta toliko kot:
- 660 tisoč avtomobilov ali
- 200 tisoč slonov ali
- 80 tisoč avtobusov ali
- 25 tisoč letal ali
- 30 križark.
S 4,5 trilijoni ogorkov, ki letno pristanejo na tleh, bi lahko napolnili:
- 2 veliki piramidi v Gizi ali
- 4 stolpnice Burj Khalifa ali
- 760 nogometnih igrišč (1 m globoko) ali
- 2170 olimpijskih bazenov ali
- 5 milijonov 1100-litrskih zabojnikov za odpadke.
